Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

VEČ ...|2. 1. 2022
Papež Frančišek v letu 2021 z očmi nadškofa Zoreta

Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.

Tone Gorjup

cerkevinfoduhovnostnovi koronavirusdialogzaupanjeposlušanjesolidarnostmigrantinerojenisinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

VEČ ...|23. 12. 2021
Dr. Urška Velikonja o tem, kako se z novim koronavirusom spopadajo v ZDA

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Informativni prispevki

Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

VEČ ...|20. 12. 2021
Dr. Bogomil Ferfila o letu dni Josepha Bidna na čelu ZDA

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Helena Križnik

infopogovorZDAnovi koronavirusmednarodna politika

Pogovor o

VEČ ...|18. 8. 2021
Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

epidemijanovi koronaviruspogovor ozdravstvocepljenjebojana beovićmilan krek

Pogovor o

Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

VEČ ...|18. 8. 2021
Dr. Beovićeva in dr. Krek o četrtem valu epidemije in cepljenju

Iz dneva v dan beležimo večje število okužb na novi koronavirus. Smo torej že v četrtem valu epidemije. Kaj to pomeni za zdravstveni sistem, kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju epidemične slike in tudi kaj o cepivih in cepljenju ne drži smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo strokovne skupine za cepljenje in predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović in direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka.

Alen Salihović

epidemijanovi koronaviruspogovor ozdravstvocepljenjebojana beovićmilan krek

Nedeljski klepet

VEČ ...|6. 9. 2020
Izzivi, ki jih prinaša življenje

V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Izzivi, ki jih prinaša življenje

V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

negotovostnovi koronavirusstarejšidom starejšihhvaležnost

Nedeljski klepet

Izzivi, ki jih prinaša življenje
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|6. 9. 2020
Izzivi, ki jih prinaša življenje
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

negotovostnovi koronavirusstarejšidom starejšihhvaležnost

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Blaž Lesnik

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

A štekaš?

VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Virus, izolacija, vzpodbude

V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

A štekaš?

Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.
VEČ ...|18. 3. 2020
Virus, izolacija, vzpodbude
V časih skrbi zase in za druge smo se pogovarjali o biti sam, premagovanju pretiranih skrbi, čudnih časih. Gostili smo Sonju Pungertnik, Adija Smolarja, Gala Gjurina in naše poslušalce.

Jan GerlJure Sešek

družbaglasbamladiodnosinovi koronavirusadi smolarsonja pungertnikgal gjurin

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|27. 6. 2025
Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Blaž Lesnik

planinska zgodovinaJakob AljažOd doma do domaAljaževa potplaninstvonaravadomovina

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Naš pogled

VEČ ...|24. 6. 2025
Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Manca Hribar

komentar

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 6. 2025
Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

s. Meta Potočnik

sv. Frančišekprenova Cerkveskupnost vere

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|28. 6. 2025
Pred sv. Petrom in Pavlom

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice praznika apostolov Petra in Pavla. Nadaljevali smo s petimi litanijami Matere Božje, saj smo danes častili Marijino brezmadežno Srce. Z litanijami smo prosili za letošnja novomašnika in za vse duhovnike jubilante. Zadnje dejanje je Radijska kateheza. Kateheza vsake četrte sobote je letos posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Tokrat je naš gost p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Spregovoril je o odnosu sv. Frančiška do Cerkve, do duhovnikov in liturgije. Vse nas vabi, naj gradimo Cerkev od znotraj, to je, s ponižnostjo in spoštovanjem in naj za svoje vzamemo besede sv. Ciprijana: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za Očeta.

Pred sv. Petrom in Pavlom

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Sledile so prve večernice praznika apostolov Petra in Pavla. Nadaljevali smo s petimi litanijami Matere Božje, saj smo danes častili Marijino brezmadežno Srce. Z litanijami smo prosili za letošnja novomašnika in za vse duhovnike jubilante. Zadnje dejanje je Radijska kateheza. Kateheza vsake četrte sobote je letos posvečena sv. Frančišku Asiškemu. Tokrat je naš gost p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Spregovoril je o odnosu sv. Frančiška do Cerkve, do duhovnikov in liturgije. Vse nas vabi, naj gradimo Cerkev od znotraj, to je, s ponižnostjo in spoštovanjem in naj za svoje vzamemo besede sv. Ciprijana: Kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za Očeta.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spominživljenjepogovor

OSZAR »